Skupina je nastala pred tridesetimi leti. Trije fantje, Mariborčani, ki so nadaljevali s svojim študijem v Ljubljani in so v Mariboru obiskovali takrat edino študentsko skupino, so čutili potrebo po sorodnem nadaljevanju duhovnega poglabljanja. Zato so prosili jezuita p. Vitala Vidra, ki je vodil njihovo skupino v Mariboru, da bi začel z njimi podobno skupino v Ljubljani. Iz skupinice prvih treh študentov je nastala in se krepila Štajerska študentska skupina v Ljubljani. Razvijala je svoj način dela, ki se je v 30 letih pokazal kot uspešen.

Srečanje začenjajo s pesmijo in molitvijo (enega izmed udeležencev), potem pa sledijo odmevi na prebrani odlomek, ki so ga izbrali prejšnji teden. Nato sledi duhovnikovo razmišljanje ob odlomku ter odmevanje na povedano in kratek glasbeni odlomek.

V drugem delu, ki sledi kratkemu poročanju o kulturnih dogodkih tistega tedna, se razdelijo v manjše skupine. V njih se pogovarjajo o temah, ki so za njih zanimive in so eno izmed njih izbrali prejšnji teden. Da pogovor laže steče, nekdo napiše vnaprej nekaj vprašanj.

Zelo je pomembno je, da v prvem delu srečanja, ko študentje odmevajo na odlomek iz Sv. pisma, nihče ničesar ne pripominja ob izrečenih mislih, ampak vsi samo poslušajo. Tak način je bistvenega pomena za skupino, saj se tako učijo brez prekinjanja poslušati druge in sprejemati njihovo drugačnost. Vse to jim pomaga k večji odprtosti, pa tudi k lastni iskrenosti. Vedo, da lahko brez skrbi povejo vse, kar doživljajo, ne da bi jih kdo popravljal ali jim vsiljeval svoje nasvete.

En mesec v šolskem letu posvetijo drugi del večera pogovorom o zakonskem in družinskem življenju, saj se bo večina kaj kmalu zanj odločila. Ob teh pogovorih enkrat povabijo mlajši in starejši zakonski par na pogovor o njihovem načinu življenja. (Ob Štajerski študentski skupini deluje tudi Šola za zakon.) Večer vodi vsak mesec drug študent ali študentka.

Skupina ne živi samo od četrtkovih večerov, ampak se enkrat mesečno sreča na izletu in sicer tam, kamor jih povabi eden izmed njih. Izleti so prijetni in sproščeni. Prijateljske vezi se tako še bolj utrjujejo in poglabljajo. Že dejstvo, da gredo k nekomu izmed njih na dom, daje pridih velike odprtosti in spoštovanja. Na izletu toliko bolj lahko začutijo pravi duh skupine. Tam se še posebej čutijo sprejete. Zato je njihovo pravilo: kdor se je prostovoljno odločil za skupino, se je odločil tudi za udeležbo na izletih.

Ker je Štajerska skupina take vrste, da skušajo njeni člani predvsem osebno rasti in poglabljati svojo vero, imajo v poletnih mesecih tudi tridnevne ali šestdnevne duhovne vaje v tišini. V njih ob Sv. pismu razmišljajo o svojem življenjskem poslanstvu ali kaj Bog od njih pričakuje. Imajo možnost, tako kot med letom, da se o svojih razmišljanjih pogovorijo z duhovnikom, ki vodi skupino in duhovne vaje.

S tem pa se zgodba o Štajerski študentski skupini še ne konča. Zdaj že dolgo niso samo Štajerci, ampak študentke in študentje ter tisti, ki končujejo študij in vstopajo v službe z vseh delov Slovenije. Zato so skupino preimenovali v Študentsko skupino ZORENJE. V avgustu jih čaka še taborjenje. Tam v sproščenem vzdušju med pohorskimi gozdovi, odkrivajo prave vezi prijateljstva ter se v počitniškem programu, ki je mešanica igre, dela, pogovorov in šal spočijejo in pripravijo na napore prihodnjega šolskega leta. Prav tam na Pohorju skupaj pričakajo novo leto. Nekateri gredo tudi večkrat na kakšen izlet ali kulturno prireditev.

Svojevrstno je sodelovanje nekaterih pri varstvu otrok na duhovnih vajah za zakonske pare. S tem omogočijo ženam in možem res dovolj miru za njihove osebne pogovore, obenem pa tudi odkrivajo mnoge značilnosti otrok, ki jih bodo nekoč verjetno tudi sami imeli.